Kazalniki in vitro fermentacije in tvorba HMK iz nestrukturnih ogljikovih hidratov pri kuncih
-
Published:2022-12-30
Issue:4
Volume:118
Page:
-
ISSN:1854-1941
-
Container-title:Acta agriculturae Slovenica
-
language:
-
Short-container-title:AAS
Author:
LAVRENČIČ Andrej,KERMAUNER Ajda
Abstract
Šest čistih nestrukturnih ogljikovih hidratov (glukoza, fruktoza, saharoza, β-glukan iz ječmena, inulin iz cikorije (inulin-C) in inulin nedefiniranega izvora (inulin-N)) smo inkubirali v inokulumu, pripravljenem iz vsebine slepega črevesa kuncev, in spremljali kazalnike kinetike in vitro tvorbe plina (skupna potencialna tvorba plina (B), največja hitrost fermentacije (MFR), čas, v katerem je MFR dosežena (TMFR), časovni zamik fermentacije (Lag), tvorba plina (Gas8) in hitrost fermentacije pri 8 urah inkubacije (FR8)) in vsebnosti hlapnih maščobnih kislin (HMK) po 8 urah fermentacije. MFR so bili največji, TMFR pa najkrajši pri fermentaciji sladkorjev: glukoze (MFR 36,0 ml/h; TMFR 8,6 h), fruktoze (MFR 38,6 ml/h; TMFR 9,6 h) in saharoze (MFR 33,2 ml/h; TMFR 9,4 h). Najslabše je fermentiral β-glukan (MFR 12,5 ml/h; TMFR 15,3 h), inulina pa sta fermentirala zelo različno: inulin-N hitreje in intenzivneje (MFR 32,3 ml/h; TMFR 8,3 h), podobno kot sladkorji, inulin-C pa počasi in s slabo intenzivnostjo (MFR 30,5 ml/h; TMFR 11,5 h). Tvorba HMK je bila največja pri sladkorjih in inulinu-N, majhna pri inulinu-C in najmanjša pri β-glukanu (p < 0,05). Molarni delež ocetne kisline je bil pri sladkorjih in inulinu-N manjši kot pri inulinu-C in β-glukanu, pri katerih je bil delež maslene kisline najmanjši (p < 0,05).
Publisher
University of Ljubljana
Subject
General Agricultural and Biological Sciences,Water Science and Technology
Reference45 articles.
1. Bai, J., Li, Y., Zhang, W., Fan, M., Qian, H., Zhang, H., …Wang, L. (2021a). Source of gut microbiota determines oat β-glucan degradation and short chain fatty acid-producing pathway. Food Bioscience, 41, 101010. https://doi.org/10.1016/j.fbio.2021.101010 2. Bai, J., Li, T., Zhang, W., Fan, M., Qian, H., Li, Y., Wang, L. (2021b). Systematic assessment of oat β-glucan catabolism during in vitro digestion and fermentation. Food Chemistry, 348, 129116. https://doi.org/10.1016/j.foodchem.2021.129116 3. Belenguer, A., Fondevilla, M., Balcells, J., Abecia, L., Lachica, M, Carro, M. D. (2011). Methanogenesis in rabbit caecum as affected by the fermentation pattern - in vitro and in vivo measurements. World Rabbit Science, 19, 75–83. https://doi.org/10.4995/wrs.2011.826 4. Calabro, S., Nizza, A., Pinna, W., Cutrignelli, M. I., Piccolo, V. (1999). Estimation of digestibility of compound diets for rabbits using the in vitro gas production technique. World Rabbit Science, 7, 197–201. https://doi.org/10.4995/wrs.1999.401 5. Carabaño, R. Badiola, I., Licois, D., Gidenne, T. (2006). The digestive ecosystem and its control through nutritional or feeding strategies. V: L. Maertens in P. Coudert (ur.), Recent advances in rabbit sciences. (str. 211–227). Melle, ILVO. Pridobljeno s http://world-rabbit-science.com/Documents/Cost848.pdf
|
|