Abstract
Prispevek obravnava prevajanje v kontekstu poučevanja tujih jezikov, pri čemer se v prvi vrsti osredotoča na didaktiko pouka klasičnih jezikov. Pouk stare grščine in latinščine ima za osrednji cilj bralno razumevanje izvirnih besedil in zato dolgo tradicijo ukvarjanja z vprašanjem prevajanja v didaktične namene. To se zdi zanimivo predvsem spričo sodobnih teoretičnih smernic, ki prevajanju – potem ko je po zatonu slovnično-prevajalske metode v veliki meri izgubilo veljavo – ponovno odmerjajo pomembnejše mesto v okviru pouka modernih tujih jezikov. Prispevek tako opozarja na možno vlogo, ki jo ima prevajanje lahko predvsem pri delu z zahtevnejšo tujejezično književnostjo in razvijanju kompetence bralnega razumevanja. Obenem poudarja, da je prevajanje lahko dobrodošlo orodje tudi pri razvijanju kompetenc, ki so vezane na literarnost obravnavanih besedil. To se zdi še posebej pomenljivo v obdobju, v katerem lahko zasledimo močne tendence po vračanju literarnih besedil v učilnice modernih tujih jezikov.
Subject
General Arts and Humanities
Reference29 articles.
1. Berlitz, M. D., The Berlitz Method for Teaching Modern Languages I, New York 1909.
2. Bobkina, J., Dominguez, E., The Use of Literature and Literary Texts in the EFL Classroom; Between Consensus and Controversy, International Journal of Applied Linguistics & English Literature 3, 2, 2014, 248–260.
3. Cook, G., Translation in Language Teaching, Oxford 2010.
4. Dickey, E. (ur.), The Colloquia of the Hermeneumata Pseudodositheana, Cambridge 2012–15.
5. Dickey, E., Columnar translation: an ancient interpretive tool that the Romans gave the Greeks, The Classical Quarterly 65, 2, 2015, 807–821.