Abstract
Članek znotraj postpozitivistične metateo-retske pozicije trdi, da je študij poglavitnih zahodnih reprezentacij Kitajske v literaturi konsistentno zane-marjen in površno obravnavan. Pomen teh reprezen-tacij za dejansko oblikovanje politik zahoda do Kitajske je prav tako v veliki meri prezrt. Članek želi znova ovrednotiti zahodne reprezentacije Kitajske kot grožnje in Kitajske kot priložnosti, na katere gleda kot neločljive od znanstvenega diskurza med zahodom in Kitajsko, ki z nami ostanejo tudi v daljšem časovnem obdobju: pri tem se osredotoči na zahodne zgodovinske reprezenta-cije Kitajske v mednarodnih odnosih in prenos teh idej v moderni čas. Ključna ugotovitev članka je, da takšni pristopi gradijo na ideji drugačnosti Kitajske, kar nam pove, da zahod vidi Kitajsko v kontekstu zahodne indu-strializacije, zahodne univerzalnosti in skozi posplo-šene zahodne izkušnje, prenešene na lokalni kontekst kitajske države. Vse povedano uspešno zmanjšuje sicer večplastno kitajsko družbo in državo na niz poenosta-vljenih empiričnih primerov, ki služijo generalizaciji zahodnega pogleda na kitajsko rast. Ključni pojmi: Kitajska, kitajska rast, znanstvene repre-zentacije, znanstveni diskurz, zahod, grožnja