Abstract
Kaj učimo, ko v sodobni slovenski gimnaziji učimo latinsko? S kakšnimi cilji vstopamo v razrede, kaj pričakujemo, da bodo naši dijaki znali? Navedena vprašanja so le na videz preprosta. V najbolj pragmatičnem smislu nanje odgovarja veljavni učni načrt za latinščino, ki niza cilje pouka in s tem pričakovane zmožnosti dijakov. V tem prispevku skušam slednje osvetliti z zornega kota prakse in sicer z vpogledom v slovensko državno tekmovanje v znanju latinščine, namenjeno dijakom tretjega letnika gimnazije. Ob tem izhajam iz predpostavke, da je tekmovalne naloge moč vsaj do določene mere imeti za »praktično« dopolnilo učnemu načrtu, za dovolj reprezentativne odgovore na vprašanje, kaj si pod začrtanimi cilji predstavljamo povsem pragmatično, in tako tudi za ilustrativen prikaz naših skupnih pričakovanj o tem, katere kompetence naj bi dijaki po skoraj treh letih gimnazijskega učenja imeli. Tekmovalne naloge, deloma pa tudi dileme, ki jih pred ocenjevalce postavlja točkovanje odgovorov, mi obenem služijo kot osnova za razmislek o tem, kje ležijo prednosti in didaktični izzivi sodobnega pouka latinščine.
Subject
Literature and Literary Theory,History,Language and Linguistics,Classics
Reference18 articles.
1. »Certificazione linguistica del latino — Linee guida nazionali«. Consulta Universitaria di Studi Latini, 2016. (Dostopno na spletu.)
2. Cook, Guy. Translation in Language Teaching. Oxford: Oxford University Press, 2010.
3. Inkret, Andreja. »O branju izvirnih besedil pri pouku klasičnih jezikov«. Keria: Studia Latina et Graeca 23, št. 2 (2021): 101–33.
4. Kavčič, Jerneja. Nova grščina: Vaje za študente s predznanjem starogrškega jezika. Učno gradivo. Ljubljana: Oddelek za klasično filologijo FF UL, 2015.
5. Kocbek, Alenka. »Unlocking the Potential of Translation for FLT«. Linguistica 54 (2014): 425–38.