Abstract
Prispevek se osredotoča na Ifisino/Ifisovo zgodbo o spremembi ženske v moškega iz Ovidijevih Metamorfoz. Pretresa jo skozi vprašanje, kako pristopiti k problemu imenovanja časovno in kulturno oddaljenega spola in seksualnosti, do tega, na kakšne načine je možno opredeliti ideologijo, vezano za motiv spremembe ženske v moškega v Ovidijevi zastavitvi. Izhodišče razprave je, da spol, seksualnost in pripadajoča historična imena v prvi vrsti razume kot oblastna razmerja. Slednja svoja ideološka oporišča najdevajo tudi v »literaturi«, ki zato to nemogoče, čarobno in domišljijsko, bistveno omejuje. Skozi širšo analizo rimske in helenistične falocentričnosti, maskulinizacije in anahronizacije tribas ter problema zastavitve lezbištva kot monstruoznega, tujerodnega (grškega), skratka oksimorona, razpravo naposled odpre dekonstrukcijskemu zaključku, v katerem postane jasneje vsaj to, na čem je tejrezijansko vprašanje o človekovem užitku dejansko osnovano.
Subject
Literature and Literary Theory,Linguistics and Language,Language and Linguistics,Classics
Reference68 articles.
1. Anderson, William. S., ur., uvod in komentar. Ovid’s Metamorphoses 6-10. Norman: The University of Ochlahoma Press, 1972.
2. Auanger, Lisa. »Glimpses through a Window: An Approach to Roman Female Homoeroticism through Art: Historical and Literary Evidence«. V: Among Women: From the Homosocial to the Homo-erotic in the Ancient World, ur. Nancy S. Rabinowitz in Lisa Auanger, 211–55. Austin: University of Texas Press, 2002.
3. Barthes, Roland. S/Z. New York: Hill and Wang, 1974. (Francoska izdaja S/Z, Pariz: Editions du Seuil, 1970.)
4. Blondell, Ruby in Ormand, Kirk, ur. Ancient Sex: New Essays. Columbus: Ohio State University Press, 2015.
5. Boehringer, Sandra. Geslo »homosexuality, female«. Oxford Classical Dictionary. Oxford: Oxford University Press, 2017.