Abstract
Materino mleko je običajno prva otrokova hrana, vendar dojenje zaradi različnih razlogov ni vedno možno. Že iz prazgodovine so tako izpričane posode, ki so verjetno služile za hranjenje otrok kot nadomestek dojenja. Iz rimskodobne Slovenije poznamo nekaj takih najdb, a doslej niso bile prepoznane kot posodice za dojenje. Značilne so po tankih stenah in dodatnem dulcu poleg ustja. Nalogo dojenja je lahko opravljala tudi dojilja, s čimer je povezanih več antičnih mitov, pa tudi posvetilni napisi in upodobitve dojilj v Petovioni. Razprave o prehrani dojenčkov in otrok najdemo tudi v delih antičnih piscev in zdravilcev.
Subject
Literature and Literary Theory,Linguistics and Language,Language and Linguistics,Classics
Reference80 articles.
1. Boatwright, Mary T. »Children and Parents on the Tombstones of Pannonia.« V: The Roman Family in the Empire, ur. Michele George, 287–318. Oxford: Oxford University Press, 2005.
2. Bonfante, Larissa. »Nursing mothers in classical art.« V: Naked Truths: Women, Sexuality and Gender in Classical Art and Archaeology, ur. Ann O. Koloski-Ostrow in Claire L. Lyons, 174–196. Nova izdaja. London, New York: Routledge, 2000.
3. Bradley, Keith R. »Wet-Nursing at Rome: A Study in Social Relations.« V: The Family in Ancient Rome: New Perspectives, ur. B. Rawson, 201–229. Ithaca: Cornell University Press, 1986.
4. Burja, Silva, Milena Treiber, Andreja Tekauc-Golob, Iztok Takač, Dušanka Hajdinjak, Marijana Gajšek-Marchetti in Dušica Mičetić-Turk. »Neonatal mortality in the Maribor region (1997–2008).« Acta Medico-Biotechnica 7, št. 1 (2021): 23–31.
5. Carroll, Maureen. »Infant death and burial in Roman Italy.« Journal of Roman Archaeology 24 (2011): 99–120.