Author:
Maver Aleš,Zabukovšek Nik
Abstract
Izhodišče prispevka je domneva, da nad precejšnjim delom Salustijevega historiografskega opusa lebdi senca izkušnje dolge državljanske vojne v Rimu v času njegovega življenja. To je razvidno iz zgodovinarjevega prikaza surovega obračuna nobilitete z bratoma Grakh in iz njegove upodobitve Sule in njegove vladavine kot vira moralnega kaosa v desetletju po njegovem zavzetju Rima. Ko razmišlja o vzrokih krize rimske republike v šestdesetih letih pr. Kr. in v času nastanka svojih spisov, se Salustij sicer skuša predstaviti kot nepristranski opazovalec, ki občasno biča napake političnih voditeljev obeh sprtih taborov, aristokracije in ljudstva. Vendar zgodovinar gotovo ne deli Ciceronovega mnenja o slogi med osrednjima skupinama vladajočega sloja kot zadostnem zdravilu za rimske težave. Preveč resno je jemal družbene korenine krize. Pri tem je nedvomno pripisoval odgovornost za krizo vladajočemu sloju. Zato si po Salustijevem mnenju pozornost zaslužijo celo neverodostojni glasniki sprememb, kakršen je bil Katilina. Po eni strani se Salustij ni odmaknil od uničujočega Ciceronovega prikaza voditelja zarote in ga je še dodatno prikazal kot demagoga, ki se, kadar mu to koristi, predstavlja za tipičnega člana nobilitete. Toda po drugi strani slika njegov razmislek o položaju v Rimu kot verodostojen, zlasti ko gre za Katilinov goreč napad na vodilno elito.
Reference19 articles.
1. Albrecht, Michael von. Geschichte der römischen Literatur: Von Andronicus bis Boethius und ihr Fortwirken. Berlin/Boston: Walter de Gruyter, 2012.
2. Armitage, David. Civil Wars: A History in Ideas. New Haven: Yale University Press, 2017.
3. Barceló, Pedro. Kleine römische Geschichte. Darmstadt: WBG, 2012.
4. Batstone, William W. “Postmodern historiographical theory and the Roman historians”. V: The Cambridge Companion to the Roman Historians, ur. A. Feldherr, 24-40. Cambridge: Cambridge University Press, 2009.
5. Blösel, Wolfgang. Die römische Republik: Forum und Expansion. München: C. H. Beck, 2015.