Abstract
Prevodi Svetega pisma so imeli ključno vlogo v procesih jezikovne standardizacije, saj so v Svetem pismu uporabljene različice spričo njegove edinstvene avtoritete pogosto obveljale kot standardne, obenem pa je bilo Sveto pismo kot besedilo bolj razširjeno kot drugi teksti, še posebej v Evropi v času renesanse in reformacije, kar je pripomoglo ne le k oblikovanju, temveč tudi k razširjanju na Svetem pismu temelječega jezikovnega standarda. Članek proučuje vlogo Svetega pisma v procesih jezikovne standardizacije, pri čemer se osredotoča na zgodovino valižanščine. Jezik prvega integralnega prevoda Svetega pisma v valižanščino iz leta 1588 na splošno velja za temelj standardne književne valižanščine, čeprav doslej še ni bilo sistematične raziskave o tem, kako se je svetopisemski standard razvil oziroma se uveljavil. Prispevek kritično obravnava tradicionalno, vendar nedokazano stališče, da je bil jezik Svetega pisma iz leta 1588 osnovan v srednjeveškem književnem standardu, uveljavljenem v pesništvu. Namesto tega predlaga alternativno domnevo, in sicer da je svetopisemski jezikovni standard rezultat procesa predelave zgodnejših prevodov, v odnosu do katerih prevod iz leta 1588, ki je naposled postal kanoničen, predstavlja reakcijo, s tem da se izrecno opredeljuje do jezikovnih nedoslednosti in idiosinkrazij, značilnih za zgodnejše prevode Novega testamenta in Psalmov.
Subject
Literature and Literary Theory,Linguistics and Language,Language and Linguistics
Reference61 articles.
1. Manuscripts consulted
2. National Library of Wales
3. Cwrtmawr MS 253
4. NLW MS 3B
5. NLW MS 73A
Cited by
2 articles.
订阅此论文施引文献
订阅此论文施引文献,注册后可以免费订阅5篇论文的施引文献,订阅后可以查看论文全部施引文献