Ali na zaznavanje privlačnosti obrazov bolj vplivajo predhodne informacije ali možnost primerjave?

Abstract

Zaznavanje privlačnosti obrazov je v veliki meri pogojeno z osebnimi izkušnjami in preferencami, hkrati pa nanj vpliva mnogo kognitivnih dejavnikov. Predhodne raziskave so pokazale, da kadar med sabo primerjamo več obrazov, na izbiro najprivlačnejšega med njimi med drugim vpliva predhodna informacija o tem, kako privlačen se obraz zdi drugim, in možnost primerjave enega izmed obrazov s podobnim, vendar očitno manj privlačnim obrazom. Namen naše raziskave je bil potrditi spoznanja predhodnih raziskav glede vpliva predhodne informacije in možnosti primerjave na ocenjevanje privlačnosti obrazov, hkrati pa preveriti, kateri izmed dejavnikov ima večji vpliv. V spletni raziskavi je sodelovalo 498 udeležencev (146 moških) starih med 12 in 51 let. Udeleženci so bili podvrženi trem eksperimentalnim pogojem (predhodna informacija, primerjava in združen pogoj), v katerih so med fotografijami primerljivo privlačnih obrazov izbirali najprivlačnejši obraz. Rezultati so pokazali, da so udeleženci v pogoju predhodne informacije pogosteje izbirali obraz, za katerega so drugi menili, da je privlačnejši, v primerjavi z obrazom, za katerega predhodna informacija ni bila podana. V pogoju primerjave so udeleženci pogosteje izbirali obraz, ki ga je bilo možno primerjati s podobnim, vendar očitno manj privlačnim obrazom, v primerjavi z obrazom, ki te možnosti ni imel. V združenem pogoju pa so udeleženci pogosteje izbirali obraz, za katerega je bila podana predhodna informacija kot obraz, ki ga je bilo možno primerjati s podobnim, vendar očitno manj privlačnim obrazom. Rezultati potrjujejo spoznanja predhodnih raziskav glede predhodne informacije in možnosti primerjave ter nakazujejo, da ima pri zaznavanju privlačnosti obrazov predhodna informacija večji vpliv.