Abstract
Predmetni prispevek obravnava nevrološko podlago nerazsodnosti in duševnega zdravja. Ugotovitev, da je posameznik nerazsoden, je pomembna za številna področja civilnega prava. Koncept nerazsodnosti je obravnavan v povezavi z deliktno in poslovno sposobnostjo ter oporočno in ženitno sposobnostjo kot posebni vrsti poslovne sposobnosti. Tudi duševno zdravje je dejstvo, ki se ugotavlja v dokaznem postopku. Od njegovega obstoja je odvisna dopustnost »prisilne hospitalizacije«, ki predstavlja velik poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker sta nerazsodnost in duševno zdravje – kot pravna koncepta – izrazito subjektivne narave, njihovo ugotavljanje zahteva zanesljivo objektivizacijo. Avtor zastopa stališče, da uporaba nevroznanstvenih odkritij lahko poveča zanesljivost ugotavljanja pravno relevantnih subjektivnih dejstev. »Objektivizacijo subjektivnega« omogoča nevroznanost, katere odkritja so že uporabna v dokazne namene. Nadaljnji razvoj bo zmanjšal pomanjkljivosti nevroznanosti, zato se bo zanesljivost nevroznanstvenih odkritij povečala. S tem bodo nevroznanstvena odkritja postala pomemben del objektivizacije subjektivnih dejstev v civilnih postopkih.
Publisher
Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Reference19 articles.
1. Psychopathy: cognitive and neural dysfunction;R. Blair;Dialogues in Clinical Neuroscience,2013
2. Decision-making in the adolescent brain;Blakemore;Nature Neuroscience,2012
3. What can neuroscience contribute to ethics?;T Buller;Journal of Medical Ethics,2006
4. Civil Law and Neuroscience;de Kogel;Psychiatry, Psychology and Law,2014
5. Dementia;Duong;Canadian Pharmacists Journal / Revue des Pharmaciens du Canada,2017