Abstract
Prispevek analizira resno in dejansko uporabo znamke v gospodarskem prometu kot obveznost, ki ima za imetnika znamke pomembne posledice in omejitve. Z novelo Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1E) so se te celo razširile. Neuporaba znamke v obdobju petih zaporednih let lahko privede do njenega prenehanja. Prav tako pa lahko privede tudi do številnih omejitev imetnika v postopkih ugovora registracije kasnejše znamke, ničnosti in kršitve znamke, kjer bo imetnik znamke zaradi njene neuporabe moral trpeti obstoj in veljavnost enakih ali podobnih kasnejših znamk, obenem pa bo njegova znamka izpostavljena prenehanju. V vseh postopkih, v katerih ima uporaba znamke pomembne implikacije, resno in dejansko uporabo dokazuje imetnik zadevne znamke. Posledicam neuporabe se lahko izogne le z dokazovanjem opravičljivih razlogov za neuporabo, merila za utemeljitev teh pa so v sodni praksi postavljena visoko.
Publisher
Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba