Abstract
V prispevku so obravnavane meje nacionalne institucionalne avtonomije, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji javne oblasti v državah članicah EU. Obravnavane so zlasti v kontekstu vertikalne delitve pristojnosti, glavno vprašanje pa je, katera načela in pravila je treba upoštevati pri oblastnem določanju pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti, torej v okviru organizacije regionalne in lokalne samouprave. Avtor upošteva posebno naravo in značilnosti EU in njenega prava, vključno z načeli, ki so bistvenega pomena, ter evropeizacijo javnega prava. V tej zvezi utemelji stališče, da kljub uveljavitvi načela nacionalne institucionalne avtonomije v sodni praksi, in kljub določbi PEU o spoštovanju nacionalne identitete, ki je neločljivo povezana s temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami držav članic, vključno z regionalno in lokalno samoupravo, njihova avtonomija na tem področju ni absolutna. Zato meni, da je lahko v opisanem kontekstu uporaba pojma »avtonomija« nehote zavajajoča in namesto njega predlaga uporabo pojma »pristojnost« držav članic.
Publisher
Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba