Abstract
V spodnjem prispevku preučujemo etične in moralne vidike obstoječih in nastajajočih tehnologij. Pri tem začenjamo z analizo avtomatizacije delovnih mest in implikacij avtomatizacije za človeštvo v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Nadaljujemo z obravnavo pojava naraščajoče digitalizacije, s težavami, s katerimi se v njenem kontekstu soočajo tako ustvarjalci kot uporabniki, s poudarkom na spletni anonimnosti, človekovih pravicah in algoritemski diskriminaciji, ter možnih etičnih in pravnih rešitvah za nastale in nastajajoče težave v praksi. Ker sodobna digitalizacija pogosto uporablja umetno učenje in preprosto umetno inteligenco, se prispevek v nadaljevanju osredotoča na etično obravnavo avtonomnih sistemov, kot so samovozeča vozila in samodejna orožja, npr. ‘droni’. Iz problematike, ki jo obravnavamo v tem sklopu, se navežemo na izzive, ki jih predstavlja razvoj višje, človeku podobne umetne inteligence, vključno z bolj futurističnimi scenariji, kot so singularna superinteligenca, moralni status človeku podobne umetne inteligence kot osebe, ter verjetnost nastanka tovrstne inteligence, možne etične rešitve ter dileme, ki ostajajo nerešene.
Publisher
Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Reference51 articles.
1. Harcourt, B. E.: Desire and Disobedience in the Digital Age. Harvard University Press, Cambridge 2015.
2. Tye, M.: Ten Problems of Consciousness: A Representational Theory of a Phenomenal Mind. MIT Press, Cambridge 1995.
3. Acemoglu, D. in Restrepo, P.: Artificial Intelligence, Automation, and Work, v: Agarwal, A., Goldfarb, A. in Gans, J.: NBER Working Paper Series (24196). National Bureau of Economic Research, Cambridge 2018.
4. Akst, D.: Automation Anxiety, v: Wilson Quarterly, 37 (2013) 3, str. 65-77.
5. Anderson, J. M. in drugi.: Liability Implications of Autonomous Vehicle Technology, v: Anderson, J. M. in drugi: Autonomous Vehicle Technology, RAND Corporation, Santa Monica 2014, str. 111-134.