Abstract
Lokalno okolje moramo razumeti kot prostor, ki ga sestavljata fizični in družbeni prostor. Lokalno okolje močno vpliva na izgradnjo naše identitete, kjer je identiteta, vezana na lokalno okolje, ena najmočnejših. V sociologiji se kot osreden koncept za analizo življenja ljudi uporablja skupnost, zato predstavimo ključna sociološka izhodišča skupnosti pri Tönniesu, Durkheimu, Parsonsu in Webru. Nadalje predstavimo ugotovitve čikaške sociološke šole in razlage kriminalitete pri Burgessu (koncentrični krogi), Shawu in McKayu (teorija družbene dezorganizacije), nato pa jih nadgradimo s sodobnejšimi teorijami: Bronfenbrennerjevo ekološko-sistemsko teorijo ter teorijo kriminalnih vzorcev (Brantingham in Brantingham). Prispevek sklenemo s predstavitvijo posledic priseljevanja in pokažemo na obstoj izključenih skupin znotraj naših družb, kar preverimo in potrdimo z empiričnimi podatki raziskave programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih (2022) o socialni distanci.
Publisher
Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Reference56 articles.
1. Social, not physical, infrastructure: The critical role of civil society after the 1923 Tokyo earthquake;Aldrich;Disasters,2011
2. Astor, R. A. in Benbenishty, R. (2019). Bullying, school violence, and climate in evolving contexts: Culture, organization, and time. Oxford University Press.
3. Bade, K. (2005). Evropa v gibanju: migracije od poznega 18. stoletja do danes. Založba *Cf.
4. Benbenishty, R. in Astor, R. A. (2005). School violence in context: Culture, neighborhood, family, school, and gender. Oxford University Press.
5. Bogardus, E. S. (1925). Social distance and its origins. Journal of Applied Sociology, 9, 216-226.