Abstract
Mednarodne migracije so nekaj običajnega, celo nujnega za razvoj držav in sočasno številnim posameznikom omogočijo udejanjanje potencialov. V političnem diskurzu se meje med različnimi oblikami migracij brišejo, migranti in njihovi potomci pogosto postanejo grešni kozli za težave lokalnega prebivalstva. V svetu, razdeljenem na nacionalne države, je možnost vstopa in bivanja na ozemlju druge države regulirana in nadzirana. Prakse držav se razlikujejo in nekatere prepoznavajo velik potencial migracij, njihov prispevek k odpravljanju težav na trgu dela, premoščanju demografskih izzivov itd. Zato spodbujajo migracije in uspešno integracijo ter odpravljajo birokratske ovire. Na drugi strani bolj zaprte države pod vplivom nacionalističnih nazorov uvajajo številne administrativne omejitve, dolgotrajne uradniške postopke in, če ne de jure, pa de facto, omejujejo priseljevanje. V prispevku predstavljamo primere pozitivnih lokalnih praks pri vključevanju priseljencev in njihovih potomcev v lokalno okolje.
Publisher
Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Reference17 articles.
1. Albahari, M. (2015). Crimes of peace: Mediterranean migrations at the world's deadliest border. University of Pennsylvania Press.
2. Anderson, B. (2010). Migration, immigration controls and the fashioning of precarious workers. Work, Employment and Society, 24(2), 300-317. doi:10.1177/0950017010362141
3. Bade, K. (2005). Evropa v gibanju: migracije od poznega 18. stoletja do danes. Založba *Cf.
4. Beznec, B. in Gombač, J. (2022). New migration policies and innovative practices: Slovenia between bordering and inclusion. Innovation: The European Journal of Social Science Research, 36(2), 250-265. doi:10.1080/13511610.2022.207124016
5. Bučar Ručman, A. (2014). Migracije in kriminaliteta: Pogled čez meje stereotipov in predsodkov. Založba ZRC SAZU.