Kvirovsko jezikoslovje v kontekstu poststrukturalističnih jezikoslovnih pristopov

Abstract

Prispevek predstavi kvirovsko jezikoslovje, ki je danes eden od pomembnejših in prodornejših poststrukturalističnih pristopov v preučevanju jezika, spola in seksualnosti. Pomemben vpliv na razvoj področja predstavlja koncept heteroseksualne matrice Judith Butler in njena aplikacija koncepta performativnosti na konstrukcijo (spolne) identitete. Osnovni namen kvirovskega jezikoslovja je preučevanje jezikovne konstrukcije heteronorma-tivnosti in normativnega spolnega binarizma kot njenega podpornega mehanizma. Prvi del prispevka prinaša pregled razvoja, temeljnih konceptov, ciljev in raziskovalnih metodologij kvirovskega jezikoslovja, drugi del pa se posveča raziskavam slovenskega kvirovskega jezikoslovja. Čeprav težišče raziskav kvirovskega jezikoslovja ostaja v anglofonih kulturah, lahko pričakujemo, da bo tematika ob okrepljeni prisotnosti kvirovskih gibanj vedno bolj aktualna tudi v drugih jezikovno-kulturnih okoljih. Slovensko jezikoslovje je v svoj teoretsko-metodološki okvir relativno hitro vključilo kvirovski pristop; čeprav zaenkrat ostaja omejeno na posamezne raziskave, se v svetovno kvirovsko jezikoslovje vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, pristopu in izsledkih. V kontekstu sodobnih jezikoslovnih razvojev se v slovenskem jezikoslovju vsekakor kaže potreba po konsolidaciji poststrukturalističnih jezikoslovnih pristopov.