Transkribiranje v sociolingvističnih raziskavah in korpusih govorjene slovenščine

Abstract

Prispevek obravnava transkribiranje kot kompleksen, interpretativen in selektiven proces, pri katerem pretvarjanje iz govorjenega v zapisano besedilo odpira številna temeljna in praktična vprašanja. V sociolingvističnih raziskavah ni standardnih transkripcijskih načel, temveč so ta vedno odvisna od teoretske usmeritve raziskovalca, predmeta in namena raziskave. Uvodni del predstavlja splošne teoretske pomisleke in načelne smernice, osrednji del pa se osredotoča na različne prakse transkribiranja v korpusih in raziskavah govorjene slovenščine. Posebna pozornost je posvečena problematiki zapisovanja variant fonema /v/, polglasnika, specifičnih narečnih glasov in premen po zvenečnosti. Med drugim so opisane različne prakse transkribiranja v avtoričinih sociolingvističnih raziskavah variantnosti govorjene slovenščine in relevantnih socialnopsiholoških tem, od začetnih natančnih fonetičnih transkripcij do različnih stopenj poenostavljanja in prehajanja k ortografskemu zapisu s posebnimi znaki za posamezne glasove. Prispevek izpostavlja tudi izzive glede razločevanja posameznih glasov in nedoslednosti pri njihovem zapisovanju.