Abstract
V razvoju krščanske hagiografije je že od drugega stoletja dalje imela posebno mesto Jezusova mati Marija, zanimanje za njeno življenje pa se je še povečalo v srednjeveški pobožnosti. Prispevek predstavlja opise videnj sv. Brigite Švedske v njenih Razodetjih (1492), v katerih ji Marija v obliki prvoosebnih nagovorov pripoveduje o svojem življenju od spočetja do vnebovzetja. Izpostavlja obsežne opise Marijinega sodoživljanja s trpljenjem njenega sina, ki razkrivajo podobo Marije kot Mater Dolorosa. Takšna podoba sotrpeče Marije se vključuje v opise Jezusovega pasijona od začetka 13. do konca 14. stoletja, ki so vernike usmerjali, naj ga dojemajo ne le z vidika Jezusovega, temveč tudi Marijinega trpljenja. Humanizirana in čustvena religioznost tega obdobja se kaže v spremembah vsebine in sloga, ki vsebuje podrobnosti, o katerih Sveto pismo ne poroča. Vpliv Brigitinih empatično doživetih opisov Marijinega in Jezusovega trpljenja je viden v besedilih žanrov vita Christi in planctus Mariae, mdr. v slovenskem Poljanskem rokopisu.
Publisher
Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Reference35 articles.
1. Irena AVSENIK NABERGOJ, 2016: Izvori in tradicija literarne zvrsti vita Christi v Poljanskem rokopisu. Bogoslovni vestnik 76/3-4. 585-596.
2. Irena AVSENIK NABERGOJ, 2017a: Marijino sočutje in žalovanje v srednjeveških meditacijah in dramatizacijah evangeljske pripovedi o pasijonu. Bogoslovni vestnik 77/3-4. 655-669.
3. Irena AVSENIK NABERGOJ, 2017b: Rokopisna tradicija literarne zvrsti planctus Mariae in Poljanski rokopis. Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. Ur. Aleksander Bijelčevič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja, 36). 103-110.
4. Irena AVSENIK NABERGOJ, 2022. Čustveni prikazi evangelija v razvoju Marijine biografije v zgodnji Cerkvi na Vzhodu. Bogoslovni vestnik 82/4. 823-840.
5. Iohannis de CAULIBUS, 1997: Meditaciones Vite Christi olim S. Bonaventuro attributae. Ur. Mary Stallings-Taney, Turnhout: Brepols.