Abstract
Visokošolsko izobraževanje je ključno pri spodbujanju zelenega prehoda in pri povečanju odpornosti družbe na izzive prihodnosti. Raziskave, inovacije ter izobraževanje, ki se izvajajo na univerzah in visokošolskih ustanovah, so pomembni, če ne celo najpomembnejši dejavniki za uresničevanje trajnostnih ciljev in oblikovanje prihodnosti, ki bo bolj odporna na spremembe. Pomen visokošolskega izobraževanja za zeleni prehod in odpornost je zlasti v raziskovanju in inovacijah, izobraževanju in osveščanju, sodelovanju s podjetji in odločevalci, učenju kritičnega razmišljanja in v izobraževanju za trajnost. Pri vseh kategorijah, še zlasti pa pri slednji, velja izpostaviti kompetence za trajnost in tako imenovani Evropski okvir kompetenc za trajnost. Ena od učinkovitejših metod učenja trajnostnih kompetenc je projektno delo, kar bomo prikazali na primeru študentskih projektov PKP in ŠIPK.
Publisher
University of Maribor Press
Reference12 articles.
1. Annelin, A. and Boström, G.-O. (2023), "An assessment of key sustainability competencies: a review of scales and propositions for validation", International Journal of Sustainability in Higher Education, Vol. 24 No. 9, pp. 53-69. https://doi.org/10.1108/IJSHE-05-2022-0166
2. Aristotel (2002). Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica.
3. Boström, G.O. (2020), "A generic model for integrating ESD", Studia Periegetica, Vol. 31 No. 3, p. 14.
4. Introduction: Project-Based Learning, Reflective Practices and Learning;DeFillippi;Management Learning 32,2001
5. Evropski okvir kompetenc za trajnostnost. 2022. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.