Analiza in predlogi za trajnostno upravljanje zemljišč

Abstract

Slovenija spada v evropskem prostoru med države z najmanj kmetijskih površin na prebivalca (0,22 ha) in z nizko stopnjo samooskrbe s prehranskimi proizvodi (60 %). Kar 75 % zemljišč je na področju z omejitvenimi dejavnike pridelovanja. Zato imamo le 14,5 % zemljišč z boniteto nad 60 točk. Največja tveganja pri pridelavi v zadnjih dvajsetih leti predstavljajo ekstremni dogodki, ki zmanjšujejo količine pridelkov in zvišujejo cene proizvodom. V zadnjih 20 letih smo imeli v Sloveniji približno 1,4 milijarde EUR škode na področju kmetijstva in iz državnih rezerv izplačali približno 210.000 EUR. Zadnje poplave v Sloveniji, v avgustu 2023, so nas opomnili na skromna vlaganja v zaščito kmetijskih zemljišč pred pogostimi izjemnimi dogodki, ki so predmet podnebnih sprememb. Pri tem so mišljeni pojavi kot so: moča, suša, zemeljski plazovi, toča, pozeba, žled. Avtorja v svojem prispevku analizirata izredne vremenske pojave v zadnjih 20 letih z ocenami nastale škode. Na podlagi pregleda literature in mednarodnih izkušenj sta pripravila predloge za zmanjševanje škod v naslednjem desetletju, ki upošteva trajnostno upravljanje kmetijskih zemljišč, ki omogočajo uporabnikom kakovostno gospodarjenje z viri.