Abstract
Vrednota gibanja in ukvarjanja s telesno aktivnostjo se oblikuje – kakor vse vrednote – že v najzgodnejšem okolju. Starši imajo pri oblikovanju skrbi za zdravje skozi redno ukvarjanje s telesno vadbo ključni pomen, ne smemo pa zanemariti niti vpliva učiteljev, vrstnikov in trenerjev. Otroci, ki so se v mladosti aktivno ukvarjali s športom, so dokazano bolj telesno aktivni tudi v odraslem obdobju. Pravimo, da so ponotranjili potrebo po telesni aktivnosti. Dobro psihofizično pripravljen otrok in mladostnik pa je bistveno bolje usposobljen za reagiranje na stresorje, s katerimi se bo moral v življenju soočati. Razumeti preventivni pomen redne telesne aktivnosti za zagotavljanje zdravja pa seveda še ne pomeni, da bo posameznik v obdobju odraslosti v resnici tudi telesno aktiven. V obdobju otroštva in mladostništva imamo za otroke v šolah obvezno telesno vzgojo; po prihodu na fakultete in v obdobju odraslosti pa je vse odvisno od posameznikovega odnosa do gibanja, zato je promocija telesne aktivnosti tudi v obdobju odraslosti nujna.
Publisher
Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Reference21 articles.
1. 1. Tušak M., Kandare M. (2004). Jaz − športnik: samopodoba in identiteta športnikov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 2004.
2. 2. Berčič H. Športna rekreacija v funkciji kakovosti življenja prebivalcev Slovenije. V: Berčič, H. (ur.). Zbornik slovenskega kongresa športne rekreacije. Ljubljana: Športna unija Slovenije. 2001: 9−20.
3. 3. Kandare M, Tušak M. Psychological profile of Slovene bodybuilders. Review of Psychology. 2005; 12 (1): 55−61.
4. 4. Kandare M., Tušak T. Premagovanje športnih poškodb: psihološki vidiki rehabilitacije po športni poškodbi. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 2010.
5. 5. Paffenbarger R. S., Hyde R. T., Wing A. L., Lee I. M., Jung D. L., Kampert J. B. The association of changes in physical activity level and other lifestyle characteristics with mortality among men. New England Journal of Medicine. 1993; 328: 538−545.