Abstract
Z namenom implementacije interdisciplinarnega teoretskega aparata za proučevanje libretov v multimodalnih umetniških konfiguracijah v polju glasbenega gledališča avtor članka predstavi lastno inovacijo – analitično orodje Vokalurlinie. Ta nam kot zanesljiv metajezikovni zapis bimodalne kongruence besedne in glasbene prozodije omogoča pertinentno reševanje problemov, povezanih s prevajanjem in adaptacijo libreta, z namenom zagotavljanja karseda optimalnih pogojev pevske izvedbe in percepcije.
Publisher
The Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts / Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
Reference50 articles.
1. Händel, Georg Friedrich. Julius Cäsar: Oper in drei akten. Uredil Oskar Hagen. Frankfurt: C. F. Peters, 1951.
2. Agawu, Victor Kofi. Music as Discourse: Semiotic Adventures in Romantic Music. Oxford: Oxford University Press, 2009. https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780195370249.001.0001.
3. Agawu, Victor Kofi. Playing with Signs: A Semiotic Interpretation of Classic Music. Princeton, NJ: Princeton University Press, 1991. https://doi.org/10.1515/9781400861835.
4. Bachmann-Medick, Doris. Cultural Turns: New Orientations in the Study of Culture. Prevedel Adam Blauhut. Berlin: Walter de Gruyter, 2016. https://doi.org/10.1515/9783110402988.
5. Badiou, Alain. Mali priročnik o inestetiki. Prevedla Suzana Koncut. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2004.