Abstract
V prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih pomenov za ožjo in širšo skupnost. V središču opazovanja glasbenih zvrsti, ki v sebi združujeta številne dihotomije, je prav migriranje oz. prehajanje pomenov, moralnih in estetskih vrednot iz enega obdobja v drugega, iz ene skupnosti v drugo ali iz enega družbenega sloja v drugega. Če je v 20. stoletju ljudska glasba predstavljala eno ključnih narodnoreprezentativnih vsebin, pa je v zadnjih desetletjih ta vloga poleg nje začela pripadati tudi narodnozabavni glasbi, saj je slednjo v svojo agendo začela sprejemati državna politika in jo s tem legitimirala kot nacionalnoreprezentativni simbol.
Publisher
The Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU)
Subject
Sociology and Political Science,Cultural Studies,Demography
Reference79 articles.
1. Anttonen, P. J. (2005). Tradition through Modernity: Postmodernism and the Nation-state in Folklore Scholarship. Finnish Literature Society.
2. Baker, C. (2010). Sounds of the Borderland: Popular Music, War and Nationalism in Croatia Since 1991. Ashgate.
3. Barber-Keršovan, A. (2003). Musicology went Pop: Raziskovanje globalnih glasbenih tokov skozi prizmo nacionalnih šol in drugih znanstvenih konvencij. Muzikološki zbornik, 39, 61–68.
4. Barbo, M. (2003). Slovenska zborovska stvaritev. 2, Ljudske pesmi. V M. Gobec (ur.), Slovenska zborovska stvaritev 2, Ljudske pesmi (str. 155–161). Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnost.
5. Bašin, M. (1980/81). Slovenski godci v Cankarjevem domu. Glasbena mladina, 11(4), 8.