Abstract
Avtorici v članku na podlagi analize trinajstih intervjujev s tujimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi predstavniki muzejev in festivalov narodnozabavne glasbe (NZG) predstavita, na kakšne načine ti dediščinski vratarji razumejo NZG kot dediščino. Pri tem analizirata tudi, v kolikšni meri definicije popularnoglasbenih žanrov kot kulturne dediščine v diasporah sovpadajo oz. se razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo deležniki iz matične domovine. Ugotavljata, da sodelujoči vratarji NZG kot dediščino praviloma razumejo bolj vključujoče, kot jo obravnavajo v praksi, ter da na razumevanje NZG pomembno vpliva premislek deležnikov o pomenu izseljencev in tujih vplivov na oblikovanje slovenske kulture.
Publisher
The Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU)
Subject
Sociology and Political Science,Cultural Studies,Demography
Reference41 articles.
1. Baily, J. & Collyer, M. (2006). Introduction: music and migration. Journal of Ethnic and Migration Studies, 32(2), 167–182.
2. Bennett, T. (1995). The Birth of the Museum: History, Theory, Politics. Routledge.
3. Bobnič, R., Majsova, N., & Šepetavc, J. (2022). What is the affect of a merry genre?: The sonic organization of Slovenian folk pop as a (non)Balkan sound. Journal of sonic studies, 23(1). https://www.researchcatalogue.net/view/1599014/1599015
4. Boura, S. (2005). Imagining homeland: identity and repertories of a Greek labour-immigrant musician in Germany. Forum: Qualitative Social Research, 7(3). https://doi.org/10.17169/fqs-7.3.141
5. Brandellero, A. & Janssen, S. (2014). Popular music as cultural heritage: scoping out the field of practice. International Journal of Heritage Studies, 20(3), 224–240. https://doi.org/10.1080/13527258.2013.779294