Abstract
Today, conventional teaching methods are losing their effectiveness at transferring knowledge and skills, prompting the presentation of alternative strategies that hold more promise. One of the innovative alternative education materials in veterinary anatomy education is the models produced on three-dimensional (3D) printers. The subject of this study is 4 different bone biomodels 3D modeled and printed with reference to cadaver-derived bones. In the study, a total of 298 students were asked to evaluate these biomodels in terms of their similarity to the reference bones. According to the survey, 75.5% of the students stated that their biomodel resembled the reference bones. In addition, 64.8% of these students stated that the use of biomodels can be efficient in learning the skeletal system. These outcomes showed that a sample from each of the 4 main bone types could be replicated on a 3D printer with an acceptable similarity ratio. Based on student opinions about these four different biomodels, we think that 3d printed biomodels deserve to be evaluated as an alternative in anatomy education.
VPOGLED V MNENJE ŠTUDENTOV VETERINE O UPORABI 3D-TISKANIH BIOLOŠKIH MODELOV KOSTI PRI UČENJU ANATOMIJE
Izvleček: Danes običajne metode poučevanja izgubljajo svojo učinkovitost pri prenosu znanja in spretnosti, zato bi bilo potrebno spodbujati alternativne, bolj obetavne strategije. Eno od inovativnih alternativnih učnih gradiv pri pouku veterinarske anatomije so modeli, izdelani na tridimenzionalnih (3D) tiskalnikih. Predmet te študije so štirje različni biološki modeli kosti, pripravljeni s 3D modeliranjem in tiskanjem, osnovani na kosteh, pridobljenih iz trupel. V študiji je bilo skupaj 298 študentov naprošenih, da ocenijo te biološke modele glede na njihovo podobnost s pravimi kostmi. 75,5 % študentov je navedlo, da je njihov biološki model podoben referenčnim kostem. Poleg tega je 64,8 % teh študentov izjavilo, da je uporaba bioloških modelov lahko učinkovita pri učenju skeletnega sistema. Ti rezultati so pokazali, da je mogoče vsakega od 4 glavnih tipov kosti kopirati na 3D-tiskalniku s sprejemljivim razmerjem podobnosti. Na podlagi mnenj študentov o teh štirih različnih bioloških modelih menimo, da bi 3D-tiskani biološki modeli lahko bili vrednoteni kot alternativni pripomoček pri izobraževalnem procesu anatomije.
Ključne besede: poučevanje anatomije v veterini; 3D tiskanje; biološki model kosti; perspektiva študentov