Abstract
Analiza se osredotoča na delo beograjskih umetnikov, združenih v kolektive, v katerih praksa skupnega bivanja postane alternativni način družbenih odnosov. Njihove skupne akcije so priložnost za preučevanje poti radikalne domišljije na dveh ravneh: prvič, z upoštevanjem načel kolektivne ustvarjalnosti, ki delujejo skozi različne oblike umetniške in družbeno-kulturne produkcije, sistematično usmerjene v razvoj družbenih imaginarijev; drugič, z oblikovanjem kolektiva, usmerjenega v produkcijo same družbenosti, ki se razvija in preizkuša skozi prakse. Pri tem prenosu z ravni umetniške na raven družbene produkcije so lahko ključna orodja (samo)refleksije. (Samo)refleksija je v enaki meri varuh enakosti in nastanka. Če domišljija ni zgolj duševni odziv na realnost, lahko postane gonilo nove prakse: materialna manifestacija določenih odnosov, njihovo preizkušanje v realnosti in hkratno izvajanje na poti k novim oblikam kolektivnosti in morda kolektivne avtonomije.
Reference26 articles.
1. Castoriadis, Cornelius. “Radical Imagination and The Social Instituting Imaginary.” Castoriadis Reader, edited by David A. Curtis, Blackwell Publishers Ltd., 1997, pp. 319–337.
2. Curşeu, Petru Lucian, Sandra Schruijer, and Smaranda Boroş. “The Effects of Groups’ Variety and Disparity On Groups’ Cognitive Complexity.” Group Dynamics: Theory, Research, and Practice, vol. 11, no. 3, 2007, pp. 187–206.
3. Ekvall, Göran “Organizational Climate for Creativity and Innovation.” European Journal of Work and Organizational Psychology, vol. 5, no. 1, 1996, pp. 105–123.
4. Ekvall, Göran. “Creative Climate.” Encyclopedia of Creativity, edited by M. A. Runco & S. A. Pritzker, Academic Press, 1999, pp. 403–412.
5. Gruenfeld, Deborah H. “Status, Ideology, and Integrative Complexity on the US Supreme Court: Rethinking the Politics of Political Decision Making.” Journal of Personality and Social Psychology, vol. 68, no. 1, 1995, pp. 5–20.