Author:
Schüller-Zwierlein André,Mangen Anne,Kovač Miha,Van der Weel Adriaan
Abstract
Družbe se soočajo s korenitimi spremembami, saj digitalne tehnologije spreminjajo načine življenja, komuniciranja, dela, študija in branja. Družbeni in kulturni vpliv procesa digitalizacije na bralne spretnosti in prakse sta še vedno premalo raziskana. Čeprav digitalne tehnologije ponujajo veliko možnosti za nove oblike branja, nedavne empirične raziskave kažejo, da digitalno okolje negativno vpliva na branje, zlasti na dolge oblike branja in bralno razumevanje. Prav tako ostaja nejasno, ali prehod na digitalne medije dejansko izpolnjuje svoje obljube o izboljšanju učnih rezultatov. Nedavne raziskave različnih vrst kažejo na upad ključnih bralnih kompetenc in praks na višji ravni, kot so kritično in zavestno branje, počasno branje, nestrateško branje in dolgo branje. Sedanja izobraževalna politika pa se močno opira na monokulturno standardizirano preverjanje osnovnih bralnih zmožnosti in na vse večjo uporabo digitalnih tehnologij. Poučevanje in ocenjevanje branja, raziskave branja in oblikovanje politik spodbujanja branja bi se morali bolj osredotočiti na bralne prakse na višjih ravneh tako pri odraslih kot otrocih, da bi razumeli razvoj bralnih spretnosti in praks v dobi, ki je vse bolj odvisna od vseprisotne digitalne infrastrukture.
Reference115 articles.
1. Ackerman, R. in Goldsmith, M. (2011). Metacognitive regulation of text learning: On screen versus on paper. Journal of Experimental Psychology, 17(1), 18–32. https://doi.org/10.1037/a0022086
2. Association of College and Research Libraries (ACRL). 2000. Information literacy competency standards for higher education. http://hdl.handle.net/11213/7668
3. Association of College and Research Libraries (ACRL). 2015. Framework for information literacy for higher education. http://www.ala.org/acrl/standards/ilframework
4. Attridge, D. (2004). The singularity of literature. Routledge. https://doi.org/10.4324/9780203420447
5. Atwood, M. (1993). The robber bride. Bloomsbury.