Abstract
IzvlečekNamen: K informacijski pismenosti (IL) se pristopa z vidika učnih rezultatov informacijske prakse v osnovni šoli in sicer s sociokulturne perspektive. Namen prispevka je predstaviti širši pregled pomena koncepta informacijske pismenosti in predstaviti rezultate ugotovitve pilotne študije, ki je raziskovala ali dijaki osmega razreda osnovne šole ob koncu osnovne šole ocenjujejo kakovost informacij na internetu in ustvarjajo novo znanje v spreminjajočem se informacijskem prostoru. Namen študije je bil razvoj raziskovalnega polja informacijske pismenosti v hrvaškem osnovnošolskem izobraževalnem sistemu.Metodologija/pristop: Pilotna študija učencev osmega razreda na zaključku osnovnošolskega izobraževanja s kombinirano kvalitativno in kvantitativno metodo. Zaradi majhnega obsega učencev so bili podatki v anketi analizirani v programu Microsoft Office Excel. Opravljena je bila vsebinska analiza.Analiza/rezultati: Ugotovitve pilotne raziskave so pokazale, da so učenci ob koncu osnovnošolskega izobraževanja v Osijeku (Republika Hrvaška) informacijsko pismeni in so kot taki pripravljeni nadaljevati izobraževanje v srednjem izobraževanju, znajo kritično razmišljati, poznajo orodja in tehnologijo ter znajo uporabiti pridobljeno znanje v praksi. Končno lahko rečemo, da je informacijska pismenost del različnih smeri v izobraževanju posameznikov in s tem njihove potrebe po nadaljnjem vseživljenjskem učenju, iz katere izhajajo različni vzorci vedenja v tehnološki družbi.Omejitve raziskave: Brez omejitev.Izvirnost/uporabnost raziskave: To je prva raziskava te vrste v Republiki Hrvaški. Raziskava je omogočila vpogled v poznavanje informacijske pismenosti med učenci pri ocenjevanju in uporabi informacijskih virov ter posredovanju informacij v različnih dimenzijah v praksi povezanih informacijskih krajin. Izsledki so pomembni za spodbujanje učenja kot informacijske prakse v digitalnem okolju, kar ima pomembno vlogo v osnovnošolskem izobraževanju učencev.
Reference53 articles.
1. Addison, C. i Meyers, E. (2013). Perspectives on information literacy: a framework for conceptual understanding. Information research, 18(3, suppl.).
2. American Association of School Librarians – AASL. (2007). Standards for the 21st-century learner. Chicago: ALA. Dostupno 4. 6. 2017 na: http://www.ala.org/aasl/sites/ala.org.aasl/files/content/guidelinesandstandards/learningstandards/AASL_LearningStandards.pdf
3. Banek Zorica, M. (2014). E-učenje temeljeno na objektima učenja. U J. Lasić-Lazić (ur.), Informacijska tehnologija u obrazovanju: znanstvena monografija (str. 33–59). Zagreb: Zavod za informacijske studije.
4. Barassi, V. i Treré, E. (2012). Does Web 3.0 come after Web 2.0? Deconstructing theoretical assumptions through practice. New media and society, 14(8). doi:10.1177/1461444812445878
5. Bawden, D. (2014). Being fluent and keeping looking. U S. Kurbanoğlu i dr. (ur.), Information literacy: lifelong learning and digital citizenship in the 21st century, ECIL 2014, Dubrovnik, Croatia, October 20–23, 2014 (str. 13–18). Berlin: Springer.