Abstract
IzvlečekNamen: Članek obravnava problematiko konceptualnih sprememb v pojmovanju kart in kartografije, ki se odražajo na delu kartografskih zbirk v knjižnicah. Teoretski pregled osvetljuje razvoj pojma karta in spremembe definicije ter poudarja konceptualne razlike med spletno kartografijo in geografskimi informacijskimi sistemi (GIS). V nadaljevanju prispevek sistematizira značilnosti prostorskih podatkov, ki se od drugih razlikujejo glede na velikost, raznovrstnost in hitrost spreminjanja, kar ima posledice za njihovo katalogizacijo, upravljanje in dolgoročno hrambo. Podrobneje sta opisani GeoHydra, prostorsko podatkovna infrastruktura knjižnic univerze Stanford, in kartografska zbirka Kartografskega in geološkega inštituta Katalonije s svojimi virtualnimi kartami v prostorski infrastrukturi Katalonije, ki uporabnikom omogočata hiter in enostaven dostop do kompleksnih prostorskih podatkov, kot primera dobrih praks kartografskih zbirk visokošolskih in specialnih knjižnic.Metodologija/pristop: V teoretskem pregledu so prikazana sodobna spoznanja o konceptualnih spremembah na nivoju realne/virtualne karte in spletne kartografije ter sistematizirane značilnosti prostorskih podatkov. Vsebinska analiza navaja ugotovitve glede potrebnih prizadevanj pri katalogizaciji, upravljanju in dolgoročni hrambi prostorskih podatkov za namen omogočanja učinkovitega dostopa do geoinformacij.Rezultati: Rezultati vsebinske analize kažejo, da čeprav se prostorski podatki generirajo po uveljavljenih standardih, še vedno ostaja veliko odprtih vprašanj pri njihovem zajemanju, upravljanju in hrambi. Do sedaj se je malo kartografskih zbirk učinkovito spopadlo z njihovo zapleteno strukturo.Omejitve raziskave: Ustrezna literatura je dostopna večinoma samo za zbirke kart in geoinformacij iz Združenih držav Amerike. Viri za evropske države so skromni.Izvirnost/uporabnost raziskave: Članek obravnava perečo problematiko kartografskih zbirk, povezano z izredno hitro rastjo prostorskih podatkov in tehnologij ter potrebami po zbiranju in upravljanju z največjo količno kompleksnih podatkov do sedaj.
Reference29 articles.
1. Andrews, J. H. (1998). Definitions of the word »map«, 1649–1996. V MapHist: forum on the history of cartography. Pridobljeno 9. 5. 2016 s spletne strani: http://www.maphist.nl/discpapers.html
2. Asche, H. (1996). Modellierung und Nutzung elektronischer Karten. V F. Mayer in K. Kriz (ur.), Kartographie im multimedialen Umfeld: 5. Wiener Symposium (str. 150–167). Wien: Universitat Wien.
3. Durante, K. in Hardy, D. (2015). Discovery, management, and preservation of geospatial data using Hydra. Journal of map and geography libraries, 11(2), 123–154.
4. Fridl, J. (2013). Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije. Ljubljana: ZRC. Pridobljeno 6. 5. 2016 s spletne strani: http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/9616182838.pdf
5. Goodchild, M. F. (1992). Geographical information science. Geographical information systems, 6(1), 31–45. Pridobljeno 8. 6. 2016 s spletne strani: http://www.geog.ucsb.edu/~good/papers/166.pdf