NAČELO VIŠESTRUKOG PREDSTAVLJANJA: PREDSTAVLJANJA DOKUMENATA KOJA SU STVORILI RAZLIČITI SUDIONICI

Abstract

Abstract Purpose:The paper gives a review of literature on the principle of polyrepresentation formulated by Ingwersen in the nineties of the 20th century. The principle of polyrepresentation points out the necessity of existence of different cognitive and functional representations of the same document, created by different agents in order to answer to different representations of user’s needs. The main goal of the paper is to give an overview of the principle of polyrepresentation as well as the translation of terms into Croatian which provides an opportunity for further development of terminology of related areas, e.g. information retrieval, subject indexing etc. Methodology/approach: The method used in this paper is the analysis of selected research papers on development of the principle of polyrepresentation. The literature was selected due to its importance and approach to the topic and was limited to papers mostly dealing with subject access to documents.Research limitation: The review was limited to just one aspect of the model – the representations of documents. The second part of the model – the cognitive sphere and its application in IR systems was excluded from this paper.Originality/practical implications: The paper implies the importance of the principle of polyrepresentation in the context of current trends in subject indexing in online systems. Although there is a number of articles referring to the principle, as well as some empirical researches using some elements of the principle, subject access of it is often not included in them. This paper emphasizes the importance of the principle primarily in the context of current trends in subject indexing used in online systems (e. g. use of subject headings or access points in online catalogues, social tagging, including different agents involved in subject indexing online etc.). It also recommends translations of selected terms into Croatian and invites researchers to discuss the adequacy of given translations into other languages such as Slovenian.Izvleček Namen: Razprava teoretično osvetljuje problem kognitivno in funkcionalno različnih predstavitev dokumentov, in sicer s pomočjo pregleda literature o mnogovrstnem predstavljanju, kot ga je uvedel Ingwersen v devetdesetih letih 20. stoletja. Mnogovrstno predstavljanje tvorijo različni udeleženci postopka predstavljanja dokumentov. Ti udeleženci so osebe (avtorji, geslilci, uredniki) in strukture (tezavri in citati), pa tudi uporabniki, ki soustvarjajo oznake v družabnih omrežjih. Cilj razprave je predstaviti pojem mnogovrstnega predstavljanja ter ponuditi prevod izrazov v hrvaščino in slovenščino. S tem se odpira možnost razvoja terminologije na področju iskanja informacij, vsebinskega označevanja in sorodnih disciplin. Metodologija/pristop: Pregled izbrane literature o razvoju mnogovrstnega predstavljanja je to pomembno temo kritično osvetlil. Literatura je bila izbrana zaradi pomena za predstavljeno interesno področje. Izbrani so bili članki s področja vsebinske dostopnosti do gradiva.Omejitve raziskave: Predvsem je bil poudarjen en del Ingwersenovega modela, in sicer predstavitev dokumentov v informacijskem prostoru. Drugi del modela, kognitivni prostor, ki obravnava sisteme za iskanje informacij, v razpravo ni bil vključen.Izvirnost/uporabnost raziskave: Poudarjen je bil pomen pojma mnogovrstnega predstavljanja v kontekstu sodobnih trendov na področju vsebinskega označevanja v spletnih informacijskih sistemih. Čeprav o mnogovrstnem predstavljanju govorijo številni članki in nekatere empirične raziskave uporabljajo tudi posamezne vidike tega pojava, se navadno ne ukvarjajo z dostopnostjo po vsebini. Mnogovrstno predstavljanje je postavljeno v središče sodobnih prizadevanj na področju vsebinskega označevanja v spletnih sistemih (npr. uporaba predmetnih oznak za iskanje po vsebini v knjižničnih katalogih in označevanje v družabnih omrežjih – tagging). Podani pa so tudi predlogi za primeren prevod izbranih izrazov v hrvaščini in slovenščini, da bi se razpravi o ustreznosti prevedenih izrazov v različne jezike, tudi slovenščino, pridružilo čim več raziskovalcev.