Računalniški kognitivni trening pri otrocih in mladostnikih z lažjo motnjo v duševnem razvoju

Abstract

Več študij je preučevalo bližnje in daljne transferne učinke kognitivnega treninga (predvsem treninga delovnega spomina), a je bilo le malo študij narejenih na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Iz tega razloga smo želeli v naši raziskavi preveriti, kakšne učinke ima računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – na kognitivne funkcije otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi so nas še posebej zanimali učinki treninga na izvršilne funkcije in nekatere z njimi povezane kognitivne funkcije: preklapljanje med mentalnimi seti, verbalno fluentnost, delovni spomin, dolgotrajni spomin in hitrost procesiranja. V raziskavi je sodelovalo 21 učencev, 11 v eksperimentalni in 10 v kontrolni skupini. Vključili smo učence od 4. do 9. razreda, stari so bili od 10 do 19 let. Eksperimentalna skupina je trening izvajala 12-krat po 35 minut. Intervencija je potekala skupinsko, dvakrat na teden. Kontrolna skupina je bila pasivna in ni izvajala nobenih aktivnosti. Pred in po končanih treningih smo udeležence v kontrolni in eksperimentalni skupini testirali z nevropsihološkimi testi in računalniško baterijo CogState. Rezultati so pokazali pomembne izboljšave pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino na Reyjevem slušno-verbalnem testu (s katerim preverjamo kognitivne sposobnosti na področju slušno-besednega spomina), pri meri skupnega števila priklicanih besed (vsoti preizkusov od I do III) ter na preizkusu po interferenci (preizkusu IV). Pomembne izboljšave pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno pa so se pokazale tudi pri Testu povezovanja – delu A, ki preverja motorično hitrost. Najmočnejši je bil torej učinek treninga na hitrost procesiranja vidnih informacij in besedni spomin.