Abstract
Prispevek izhaja iz vprašanja, od kod izhajajo teze o tem, da nam danes vladajo sadisti, na katere naletimo tako v teorijah zarote kakor tudi v razlagah prevlade nasilja in krutosti v sodobni družbi. Prispevek najprej izpostavi nekatere pomembne spremembe, ki so nedavno nastale na področju politike, ekonomije in družbe (padec berlinskega zidu; viktimizacijo; krizo politike in vzpon neoliberalizma; spremenjeno dinamiko kapitalizma, ki ugrabi in valorizira afekt ter favorizira bizarno; tehnološke spremembe, ki omogočijo nastop novih družbenih medijev; premik obscenosti iz roba v središče; paradokse »konca zgodovine« in zgodovinskega zastoja; pandemijo; sprememba vsesplošnega razpoloženja iz tesnobe v štimungo nočne more, pri kateri je ključen problem užitek Drugega). Nato se loti zgodovinskih premen »sadizma«, ki so skozi 19. in 20. stoletje Sada reducirale na klinično kategorijo, določile pomen »sadizma« kot uživanja v trpinčenju drugih, pri Freudu, freudovcih in Frankfurtski šoli pa skonstruirale termin »sadomazohizem«, ki je bil uporabljen za analizo nacizma in ki ga je kasneje kot skrpucalo, ki s Sadom in Masochom nima nobene zveze, upravičeno kritiziral Deleuze. Posebno vlogo pri tem procesu splošne predstave o sadizmu imajo vojne propagande, klišeji in drugi procesi, ki so zaslužni za to, da je »sadomazohizem« kot spolna praksa in kot moda nedavno postal hkrati nekaj družbeno sprejemljivega, čeprav ima po drugi strani svojo vlogo ne le pri pornifikaciji družbe, temveč tudi pri uveljavitvi skrajno nasilnih oblik pornografije. Ne glede na vse te potvorbe »sadizma« in ne glede na neuporabnost »sadomazohizma« za konkretno analizo delovanja sodobne družbene vezi, pa nek sadizem v splošnem smislu, zlasti glede na vse poprej omenjene družbene in politične spremembe (trole, hejterje), ohranja svojo moč nad družbo. Za podrobnejšo analizo tega je treba vključiti vseprisotna, a malo analizirana fenomena Schadenfreude, zlasti na strani publike, in krutosti kot fenomena, do katerega je družba hkrati distancirana in z njim fascinirana. V tretjem koraku prispevek podrobneje razdela kaj Schadenfreude in krutost sploh sta, ter ju na koncu naveže na Lacanovo pojmovanje objet petit a.
Publisher
The Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU)
Reference69 articles.
1. Adorno, Theodor W., Minima moralia. Refleksije iz poškodovanega življenja, prev. S. Knop, Ljubljana, Založba/*cf, 2007.
2. Adorno, Theodor W., »Freudovska teorija in struktura fašistične propagande«, prev. R. Riha v Psihoanaliza in kultura, ur. R. Močnik in S. Žižek, Ljubljana, DZS, 1981, str. 143–172.
3. Agamben, Giorgio, Homo Sacer. L'intégrale. 1997-2015, Pariz, Seuil, 2016.
4. Airaksinen, Timo, The Philosophy of Marquis de Sade, London in New York, Routledge, 2001.
5. André, Serge, Les perversions #2. Le sadisme, Lormont, Éditions Le Bord de l'Eau, 2013.
Cited by
1 articles.
订阅此论文施引文献
订阅此论文施引文献,注册后可以免费订阅5篇论文的施引文献,订阅后可以查看论文全部施引文献